Zakaj sploh imamo  botre?

Že v prvih stoletjih krščanstva je imel kandidat za krst (katehumen) ob sebi spremljevalca, ki ga je lahko tudi več let pripravljal na prejem svetega krsta. Spremljal ga je v imenu cerkvenega občestva in mu pomagal pri rasti v veri. Ko je katehumen pokazal, da je sposoben živeti po evangeliju, je spremljevalec – boter jamčil zanj, da je pripravljen na krst.

Kasneje je botrstvo pomenilo prizadevanje za duhovno rast in tudi gmotno skrb za otroka. Če starši niso mogli skrbeti za otroka, so bili dolžni priskočiti na pomoč botri.

Tudi danes ima boter pomembno vlogo. Njegova dolžnost je pomagati staršem pri verski vzgoji otrok in dajati zgled dobrega kristjana.

Boter je v prvi vrsti predstavnik župnijskega občestva. Po botrih Cerkev skrbi za oblikovanje svojih novih članov in spremlja njihovo duhovno rast, zato botrom nalaga določeno poslanstvo in odgovornost.

Botrstvo je torej vodstvena služba v Cerkvi. Boter je poslan od Cerkve za vodnika mlademu človeku oz. otroku. Ko pogledamo v Sveto pismo, kakšna je naloga voditelja, je jasno, da je voditelj tisti, po katerem se Bog razodeva ljudstvu in mu po njem daje svoj blagoslov. Boter je torej tisti, po katerem se Bog razodeva krščencu ali birmancu in mu po njem daje svoj blagoslov. Naloga botra je torej, da naredi vse, kar je v njegovi moči, da bo blagoslov prišel do tistega, ki mu je namenjen. Pri tem se mora boter vedno bolj odpirati za Božje delovanje v svojem življenju in odstranjevati vse ovire, ki bi preprečile, da Božji blagoslov v polnosti pride nad birmanca ali krščenca.

Kakšni so pogoji za botrstvo?

Cerkev je tista, ki jamči za botra, da bo svojo službo opravljal tako, kot je potrebno. Zato mora boter izpolnjevati nekatere pogoje. Zakonik cerkvenega prava in predpisi določajo:

1. Krščenec naj ima enega ali dva botra. Če sta botra dva, naj bosta različnih spolov.
2. Za birmanca ni nujno, da ima botra; škofu ga lahko predstavi tudi kateri od staršev ali sorodnikov.
3. Oče ali mati ne moreta biti botra svojemu otroku, saj jima že sama narava starševstva nalaga skrb za otroka.
4. Boter mora biti star vsaj šestnajst let in je že prejel zakramente uvajanja: krst, obhajilo in birmo.
5. Boter naj živet v skladu z vero in nalogo, ki jo sprejema, ter daje zgled krščanskega življenja. Zato boter ne more biti človek, ki ne upošteva Božjih in cerkvenih zapovedi in ne prejema zakramentov, saj bi s tem krščencu ali birmancu dajal slab zgled.
6. Boter naj bo po svojih najboljših močeh dejaven v župnijski skupnosti.
7. Botru ne sme biti naložena cerkvena kazen. Boter tudi ne more biti človek, ki živi v zunajzakonski skupnosti ali samo v civilnem zakonu in se nima namena cerkveno poročiti. Prav tako ne morejo biti botri tisti, ki so civilno poročeni, nato pa civilno ločeni in ponovno civilno poročeni.
8. Boter si mora pridobiti potrdilo o primernosti za botra, ki ga izda domači župnik.

Boter pomaga pri krščanski vzgoji otroka in ga spremlja. Prav glede tega je največ razhajanj in nesporazumov, saj si nekateri predstavljajo, da živijo krščansko, čeprav gredo v cerkev le občasno. Za krščansko življenje je potrebno predvsem dvoje: slaviti Boga in delati dobro. To pa vključuje prizadevanje za življenje po Božjih in cerkvenih zapovedih, redno prejemanje zakramentov (reden obisk nedeljske svete maše, redna spoved, …) vsakodnevna molitev, služenje Bogu in ljudem, vključenost v župnijsko občestvo ipd.

Kakšne so naloge krstnega botra?

Boter naj:

• pomaga staršem vzgajati otroka v krščanskem duhu,
• moli za svojega krščenca/krščenko,
• hodi k sv. maši in prejema zakramente,
• se trudi za pošteno življenje ter izpolnjevanje Božjih in cerkvenih zapovedi in s tem daje krščencu/ krščenki lep zgled krščanskega življenja,
• pomaga staršem posredovati krščanski nauk otroku in ga učiti vstopati v osebni odnos z Bogom, zlasti v molitvi,
• krščencu/krščenki s primerno besedo pomagati pri osebnostni in duhovni rasti.

Kakšne so naloge birmanskega botra?

• Vse, kar smo zapisali o nalogah krstnega botra, velja tudi za birmanskega botra.
• Boter pri birmanski slovesnosti predstavi birmanca škofu ter birmovalcu in občestvu zagotavlja, da je kandidat primerno pripravljen na prejem zakramenta sv. birme.
• Boter, kot zastopnik celotnega občestva, svojega varovanca spremlja, da v povezanosti s skupnostjo postaja Kristusova priča.
• Boter s svojo bližino v birmancu krepi občutek, da na svoji življenjski poti ni sam.
• Botrstvo pomeni duhovno in človeško bližino, ki jo boter ohranja predvsem z molitvijo za svojega birmanca. Stik lahko vzdržuje tudi prek varovančevih osebnih jubilejev, cerkvenih praznikov in ob posebnih dogodkih (konec šolskega leta, matura, poroka …).

Kako torej izbirati botra?

Za botra izberemo človeka, ki bo krščencu oziroma birmancu dejansko pomagal postati kristjan in živeti iz vere. Pri krstu izberejo botra starši, pri birmi in krstu večjega otroka pa si botra lahko izbere otrok sam.

Dobro je upoštevati nekaj nasvetov:

• Boter bo krščenca oziroma birmanca spremljal vse življenje, zato naj bo primerne starosti.
• Boter naj živi dovolj blizu, da so stiki lahko rednejši. Pri tem je pomembna tako fizična kot duhovna bližina (prijateljstvo, sorodstvo). To bo botru olajšalo izpolnjevanje njegovih dolžnosti.
• Že pri izbiri botra gledamo na to, da izpolnjuje zahtevane pogoje (glej pravila glede botrstva). Za botra ne prosimo človeka, ki ne izpolnjuje pogojev, da ga ne spravimo v zadrego in ne povzročimo neljubih težav.
• Z botrom se pravočasno pogovorimo, da si lahko pridobi potrdilo, uredi vse potrebno in se udeleži priprav na botrsko službo.
• Birmanskega botra izberemo že pred začetkom intenzivne priprave na birmo, da lahko birmanca v času priprave spremlja, spodbuja in mu pomaga.

* Povzeto in dopolnjeno po zgibanki »Poslanstvo botra«, ki jo je izdal »Škofijski katehetski urad«.