{"id":238,"date":"2018-08-15T12:51:12","date_gmt":"2018-08-15T12:51:12","guid":{"rendered":"http:\/\/zupnija-jesenice.si\/?p=238"},"modified":"2018-08-15T12:51:12","modified_gmt":"2018-08-15T12:51:12","slug":"pismo-faranom-avgust-2018","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zupnija-jesenice.si\/index.php\/2018\/08\/15\/pismo-faranom-avgust-2018\/","title":{"rendered":"Pismo faranom avgust 2018"},"content":{"rendered":"

PISMO FARANOM – Avgust 2018<\/b><\/i><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

BOGDAJ DOBRO, NOVI \u017dUPNIK BORIS!<\/b><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Dragi \u017eupljani!<\/b><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Sem Boris Rozman, prihajam iz Medvod, \u017eupnije Sora. Prvi dve leti duhovni\u0161tva sem kot kaplan slu\u017eboval v \u017eupnijah \u017delezniki, Dra\u017ego\u0161e in Zali Log, tretje leto pa v \u017eupnijah Vrhnika in Zaplana. S prvi avgustoma pa prevzemam novo slu\u017ebo \u017eupnijskega upravitelja v \u017eupniji Jesenice in soupravitelja \u017eupnije Sveti Kri\u017e. Sem drugi otrok, star\u0161ev, ki sta \u017ee upokojena, imam \u0161e pet let starej\u0161o sestro. Po kon\u010dani Srednji \u0161oli tehni\u010dnih strok, sem za\u010del delati kot prodajalec na razli\u010dnih podro\u010djih. Moje iskanje prave \u017eivljenjske poti je trajalo ve\u010d let. Bog me je dolgo \u010dakal, da sem bil pripravljen odgovoriti na njegov klic. Vem, da mi je On pripravljal pot. Tako sem dal v slu\u017ebi odpoved in vstopil v semeni\u0161\u010de in se podal na popolnoma novo pot duhovni\u0161tva. Po treh leti lahko re\u010dem, da je duhovni\u0161tvo lepo poslanstvo, ki prina\u0161a veliko veselja, pa tudi kak\u0161no preizku\u0161njo, saj smo s tem vsaj malo podobni Jezusu, velikemu duhovniku, ki me je poklical na to pot, in mi tudi daje mo\u010d za izpolnjevanje njegove volje. Sveti Ar\u0161ki \u017eupnik Janez Marija Vianney, zavetnik duhovnikov je zapisal: \u00bbDuhovnik ni duhovnik zaradi sebe, temve\u010d zaradi vas\u00ab ljudi. Torej je duhovni\u0161tvo predvsem slu\u017eba slu\u017eenja. Tega se moramo vsi duhovniki dobro zavedati, vas vernike in moje nove \u017eupljane pa napro\u0161am, da za nas vztrajno molite, da boste imeli po nas \u010dim ve\u010d duhovnih sadov, ki jih potrebujete za napredovanje v duhovni rasti, ki je v dana\u0161njem razkristjanjenem svetu \u0161e kako pomembno. Veselim se sre\u010danja z vami vsemi, \u010deprav sam pri sebi vem, da na za\u010detku potrebujem nekaj \u010dasa, da se udoma\u010dim in sprostim v novem okolju. \u017delim, da bi dobro sodelovali med seboj in skupaj rasli v veri in medsebojnem prijateljstvu. Na vse vas kli\u010dem Bo\u017ejega blagoslova na pripro\u0161njo Marijinega brezmade\u017enega Srca!<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Boris Rozman<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

BO\u017dJA BESEDA 18. NEDELJE MED LETOM<\/b><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Iz evangelija po Janezu (Jn 6,24-35)<\/i><\/span><\/span><\/p>\n

Ko je tisti \u010das mno\u017eica videla, da tam ni ne Jezusa ne njegovih u\u010dencev, so sami stopili v \u010dolne, odpluli v Kafarn\u00e1um in iskali Jezusa. Ko so ga na\u0161li na drugi strani jezera, so mu rekli: \u00bbU\u010ditelj, kdaj si pri\u0161el sem?\u00ab Jezus jim je odgov\u00f3ril in rekel: \u00bbResni\u010dno, resni\u010dno, povem vam: Ne i\u0161\u010dete me zato, ker ste videli znamenja, ampak ker ste jedli kruh in se nasitili. Ne delajte za jed, ki mine, temve\u010d za jed, ki ostane za ve\u010dno \u017eivljenje in vam jo bo dal Sin \u010dlovekov; tega je namre\u010d potrdil O\u010de, Bog.\u00ab Tedaj so mu rekli: \u00bbKaj naj storimo, da bomo delali Bo\u017eja dela?\u00ab Jezus je odgov\u00f3ril in jim dejal: \u00bbBo\u017eje delo je to, da verujete v tistega, ki ga je on poslal.\u00ab Rekli so mu: \u00bbKak\u0161no znamenje bo\u0161 torej storil, da bomo videli in ti verjeli? Kaj bo\u0161 napravil? Na\u0161i o\u010detje so jedli mano v pu\u0161\u010davi, kakor je pisano: \u203aKruh iz nebes jim je dal jesti.\u2039\u00ab Jezus jim je dejal: \u00bbResni\u010dno, resni\u010dno, povem vam: Ni vam Mojzes dal kruha iz nebes, ampak moj O\u010de vam daje resni\u010dni kruh iz nebes. Bo\u017eji kruh je namre\u010d tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu \u017eivljenje.\u00ab Tedaj so mu rekli: \u00bbGospod, vselej nam daj tega kruha!\u00ab Jezus jim je dejal: \u00bbJaz sem kruh \u017eivljenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo la\u010den, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo \u017eejen.\u00ab<\/i><\/span><\/span><\/p>\n

Oddaljeni Bog je poslal nebe\u0161ki kruh, medtem ko je bli\u017enji Sin izro\u010dal zemeljski kruh. Nekateri so se \u010dutili tako povezani z Bo\u017ejim Sinom, da so pozabili, kako zelo so oddaljeni od Boga O\u010deta.
\nTa problem obstaja tudi danes. Bli\u017eina in oddaljenost Boga, doma\u010dnost in bogaboje\u010dnost, privla\u010dnost in \u010dudenje \u2013 vse to sestavlja odnos med Bogom in \u010dlovekom. Bog in mi ne bivamo na enak na\u010din, nismo na istem nivoju.<\/span><\/span><\/p>\n

In ker je Bog obenem imanenten in transcendenten, blizu in dale\u010d, v nas in okrog nas, se zdi na\u0161 odnos z njim negotov. V resnici ni negotov \u2013 Bog je vedno isti; On dr\u017ei napetost v ravnovesju. A odnos se zdi nemiren, ker enkrat poudarjamo bli\u017eino, drugi\u010d oddaljenost. Tisti, ki se \u010dutijo zelo blizu Bogu, ga morda niti ne poznajo, drugi, ki trdijo, da niso verni, pa so v resnici morda zelo blizu pravemu Bogu. <\/span><\/span><\/p>\n

Kako smo lahko blizu Bogu, ki ga ne moremo poznati, ki si ga ne moremo niti predstavljati? Do Boga pridemo po na\u010dinu, kako je vse ustvarjeno. Vsaka ustvarjena stvar nas lahko pripelje k Njemu, posebej na\u0161e najvi\u0161je vrednote. Tako na primer na\u0161a izku\u0161nja dobrote.
\nLjudje znamo biti sebi\u010dni. Morda je to celo na\u0161a prevladujo\u010da lastnost. Vendar naletimo na prave izbruhe dobrote: ko naredimo dobre re\u010di na svojo \u0161kodo, dobre stvari, ki nas stanejo denarja, \u010dasa, \u010dustev, v\u010dasih naredimo nekaj dobrega celo za ceno \u017eivljenja. Tega ne naredimo, ker bi nam bilo prikladno, ker bi nam tako narekovali geni ali ker bi imeli kaj od tega. Skrivnosten vzrok temu mora biti onstran nas. Nekateri temu pravijo Bog. <\/span><\/span><\/p>\n

Vedno se odzovemo na lepoto, kadarkoli jo vidimo. Lepota je skrivnostna. Je v o\u010deh tistega, ki gleda. o lepoti ne moremo razsojati. Lepota je harmonija reda in kaosa, doma\u010dega in novega, ospredja in ozadja, barve in oblike. Razli\u010dne stvari so lepe, lepota se odseva v njih in jih presega. Posamezne stvari omejijo in popredmetijo mavri\u010dno skrivnost lepote. Nekateri ljudje temu pravijo \u201cBog\u201d.<\/span><\/span><\/p>\n

Naravno je, da imamo radi \u2013 sebe, druge ljudi in stvari. \u0160e bolj kot to je normalno, da si \u017eelimo biti ljubljeni. Vendar se na\u0161a ljubezen nikoli ne iz\u010drpa. Vedno ve\u010d prostora je v na\u0161em srcu. Tudi ljubljeni nismo nikoli preve\u010d. Vedno je praznina v na\u0161em srcu. Ljubezen ni stvar, ni sila, ni odnos. Ljubezen je skrivnost, ki se izra\u017ea po ljudeh. Nekateri temu pravijo Bog.
\n\u010ce posku\u0161amo izslediti dobroto, lepoto in ljubezen, odkrijemo, da to ni mogo\u010de. So preve\u010d nedosegljive, preve\u010d nadnaravne, preve\u010d skrivnostne. \u010ce gledamo samo njihove lastnosti, jih nikoli ne razumemo. So izven meja na\u0161ega razuma, presegajo na\u0161o domi\u0161ljijo. Pravzaprav nas vodijo k Bogu, najvi\u0161ji skrivnosti. <\/span><\/span><\/p>\n

Ko \u017eivimo dovolj intenzivno, resno in \u010dlove\u0161ko, dospemo do \u010dlove\u0161kih meja. Izku\u0161nja lepote, dobrote in ljubezni nas pelje izven nas samih. \u010ce jih i\u0161\u010demo v njhovih skrivali\u0161\u010dih, ugotovimo, da one lovijo nas. Ne moremo ujeti ali prijeti dobrote, lepote in ljubezni \u2013 kar same se nas primejo. V svojih najbolj\u0161ih, najbolj \u010dlove\u0161kih trenutkih nas ovijajo in objemajo dobrota, lepota in ljubezen. Nekateri prisegajo, da kar \u010dutijo Boga. <\/span><\/span><\/p>\n

Ve\u010dna dobrota, lepota in ljubezen so bolj resni\u010dne kot minljive stvari, ki jih utele\u0161ajo. Ne moremo sre\u010dati dobrote, \u010de ubogamo neka pravila, ne moremo sre\u010dati lepote, \u010de \u0161tudiramo umetnost, ne moremo sre\u010dati ljubezni, \u010de jo analiziramo. Ne moremo sre\u010dati Boga, \u010de kli\u010demo: \u201cGospod, Gospod.\u201d<\/span><\/span><\/p>\n

vir: <\/span><\/span>http:\/\/celebrationpublications.org<\/span><\/span><\/a><\/u><\/span><\/span>, prevod: Petra Grimani<\/span><\/span><\/p>\n

\u017dIVLJENJSKO PRI\u010cEVANJE<\/b><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Pred enim letom sem praznovala svoj 80. rojstni dan v neverjetno dobrem zdravstvenem stanju. To so mi vsi zatrjevali. Danes ni ve\u010d tako. Bolezni, ki so se zvrstile, so pokazale, da gre na slab\u0161e in da nisem ve\u010d tako pri mo\u010deh. In smrt se vedno bolj pribli\u017euje. Se je bojim? Da, v\u010dasih, ko se vpra\u0161am: “Kako bom umrla? Sem se pripravljena soo\u010diti s smrtjo v katerem koli zdravstvenem stanju?” <\/span><\/span><\/p>\n

Toda potem se spomnim naslednje misli: “Obrni se k Mariji. Ona bo tvoja posebna spremljevalka. \u017de sedaj in tako bo tudi v uri moje smrti.” <\/span><\/span><\/p>\n

\u010ce mi uspe strah pred smrtjo premagati, potem je tako predvsem zato, ker je bil Bog vse moje \u017eivljenje ljube\u010de navzo\u010d. Da, Bog me je varoval in mi podarjal znamenja. <\/span><\/span><\/p>\n

Stavek iz Svetega pisma v prvi Mojzesovi knjigi mi zelo pomaga: “Naredimo \u010dloveka po svoji podobi, nam sli\u010dnega.” Bog \u017eeli, da vstopim v skupnost O\u010deta in Sina in Svetega Duha. \u017deli jo deliti z menoj, ubogo \u017eeno. To so nebesa. Smrt vidim kot nujen prehod, ki me vodi v \u010das o\u010di\u0161\u010devanja, po katerem hrepenim, da bi prispela v nebesa. Torej je smrt le predzadnja stopnja, ki mi jo Bog podarja za pripravo, da bi se postopoma re\u0161ila vsega, kar me zadr\u017euje na poti k Njemu. <\/span><\/span><\/p>\n

ZGODILO SE JE: <\/b><\/span><\/span><\/span>Zlata ma\u0161a<\/b><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u017divljenje duhovnika je \u017eivljenje razpeto med Bogom in ljudmi. <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Oratorij<\/b><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

<\/a> V na\u0161i \u017eupniji je konec meseca junija potekal oratorij. Animatorji smo skupaj z otroci pre\u017eiveli pet dni ob spoznavanju na\u0161ega svetni\u0161kega kandidata Friderika Barage. Njegovo \u0161kofovsko geslo: \u201cEno je potrebno\u201d <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

PRED NAMI: <\/b><\/span><\/span><\/span>15. 8. Marijino vnebovzetje \u2013 zapovedan praznik<\/b><\/span><\/span><\/p>\n

Slovesni praznik Marijinega vnebovzetja, spada med najstarej\u0161e Marijine praznike. Nastal je v Jeruzalemu, kjer je bila cerkev ‘Marijinega po\u010divali\u0161\u010da’ na poti v Betlehem, kjer je rodila Jezusa. Med kristjani je od naj starej\u0161ih \u010dasov vladalo prepri\u010danje, da Marija ob koncu svojega \u017eivljenja ni umrla, temve\u010d samo ‘zaspala’, vendar je Marija, tako kot njen Sin Jezus Kristus v resnici umrla in je bila potem z du\u0161o in s telesom vzeta k Sinu. Praznovanje Marijinega poveli\u010danja je bilo \u017ee v 5. stoletju raz\u0161irjeno tudi na Zahodu. Versko resnico o Marijinem vnebovzetju \u2013 da je bila vzeta v nebesa z du\u0161o in s telesom \u2013 je slovesno razglasil pape\u017e Pij XII. 1. novembra 1950, na praznik Vseh svetnikov. Ta datum, ki je poleg \u010de\u0161\u010denja svetnikov, na\u0161ih poveli\u010danih bratov in sester, posve\u010den tudi spominu na\u0161ih rajnih, je izbral z namenom, da se poudari resnica o vstajenju mrtvih in ve\u010dnem \u017eivljenju. Oboje izpovedujemo v Veri, ki jo molimo.<\/span><\/span><\/p>\n

Pri Slovencih je praznik Marijinega vnebovzetja izredno priljubljen in ima razli\u010dna imena. Najve\u010dkrat mu pravimo veliki \u0161maren, pogosto velika ma\u0161a, nekoliko redkeje velika gospojnica. Vsa ta in \u0161e druga imena ho\u010dejo poudariti, da je to eden najve\u010djih Marijinih praznikov. Zelo pomenljivo je, da so bile najstarej\u0161e cerkve v tistih krajih, kjer se je kr\u0161\u010danstvo med Slovence \u0161irilo iz Ogleja, vse posve\u010dene Mariji vnebovzeti.<\/span><\/span><\/p>\n

Bogoslu\u017ena imena, ki so jih pridevali prazniku, so bila zelo razli\u010dna. ‘Vnebovzetje’ je bilo sprva zelo redko, kajti kristjani na Vzhodu, kjer se je praznik najprej uveljavil, raje govorijo o Marijinem ‘zaspanju’ (\u00bbdormitio\u00ab) , ‘preselitvi’ ali ‘odhodu’ Jezusove matere. Vsebina praznovanja pa je od vsega za\u010detka Marijin ‘odhod’ s tega sveta. Misel na smrt je bila pri praznovanju temeljna, vendar pa se ne ustavi pri smrti sami, temve\u010d gre k poveli\u010danju \u2013 k zmagoslavnemu Marijinemu vstopu v nebesa in k sredni\u0161ki vlogi, ki jo Marija poslej izvr\u0161uje v nebesih.<\/span><\/span><\/p>\n

Ta praznik je zato pri \u0161tevilnih Marijinih bo\u017ejepotnih sveti\u0161\u010dih, tako na gosto posejanih po slovenski zemlji, glavni romarski shod. Romarski shodi so bili in so v glavnem \u0161e vedno pri\u010devanja zaupne vernosti slovenskih ljudi. Dobro \u010dutijo, da je Marija mati in da kot taka ve, kaj njeni otroci potrebujejo. Njihove pro\u0161nje posreduje svojemu vsemogo\u010dnemu Sinu.<\/span><\/span><\/p>\n

Duhovni pisatelj Franc Sodja ob tem prazniku razmi\u0161lja: \u00bbMarijino poveli\u010danje je zmagoslavje ljubezni: ljubezni Marije do Jezusa, ljubezni Jezusa do Marije … Praznik tola\u017ebe in poguma. Marija je do zmagoslavja \u0161la prek Kalvarije. Imeti moram pogum \u017eiveti, pa tudi pogum umreti … \u010ce sem Marijin otrok, potem moram biti, ker stopam naproti cilju, ki ga je Marija \u017ee dosegla, najsre\u010dnej\u0161i \u010dlovek na svetu. Tudi jaz grem poveli\u010danju naproti. Na pragu ve\u010dnosti me \u010daka moja Mati Marija.\u00ab<\/span><\/span><\/p>\n

Vir: revija.ognji\u0161\u010de.si<\/span><\/span><\/p>\n

Posvetitev Mariji<\/b><\/span><\/span><\/p>\n

V prvem letu samostojnosti, leta 1992, se je slovenski narod na Brezjah posvetil Mariji. To posvetitev na praznik Marijinega vnebovzetja z ljubljanskim nad\u0161kofom obnavljamo vsako leto. Slovenski kristjan je povabljen, da se Mariji Pomagaj posveti vsak dan. <\/span><\/span><\/p>\n

Na prazni\u010dni dan bomo pri sveti ma\u0161i skupaj zmolili posvetilno molitev Mariji. Kdor ne bo mogel k sveti ma\u0161i, povabljeni, da jo molite, kjerkoli ste. Posvetilna molitev zavzema vsa podro\u010dja \u010dlovekovega \u017eivljenja. Molimo jo v \u017eelji, da bi Marija res spremljala na\u0161e \u017eivljenje in da bi se mi tega zavedali:<\/span><\/span><\/p>\n

Presveta Devica Marija!
\nTi si Jezusova mati: ti si ga pod srcem nosila,
\nga rodila in z njim pod kri\u017eev trpela. <\/i><\/span><\/span><\/p>\n

Ti si tudi na\u0161a mati: tvoja materinska roka
\nnas je varovala skozi vso zgodovino. <\/i><\/span><\/span><\/p>\n

Tebi izro\u010damo sami sebe,
\nda bi v molitvi in pokori spreminjali svoja srca.
\nTebi izro\u010damo na\u0161e dru\u017eine, da bi bile odprte za \u017eivljenje
\nin bi mladim odkrivale duhovne vrednote. <\/i><\/span><\/span><\/p>\n

Tebi izro\u010damo Cerkev na Slovenskem,
\nda bi v zvestobi evangeliju gradila edinost. <\/i><\/span><\/span><\/p>\n

Tebi izro\u010damo slovensko domovino,
\nda bi napredovala v lu\u010di vere in kr\u0161\u010danskega izro\u010dila.
\nTebi izro\u010damo na\u0161e rojake po svetu,
\nda bi ostali zvesti Bogu in svoji domovini. <\/i><\/span><\/span><\/p>\n

Sprejmi nas v svoje varstvo
\nin nas izro\u010di svojemu Sinu Jezusu, na\u0161emu Odre\u0161eniku,
\nki \u017eivi in kraljuje vekomaj.<\/i><\/span><\/span><\/p>\n

Amen.<\/i><\/span><\/span><\/p>\n

\u017dUPNIJSKI KOLEDAR ZA MESEC AVGUST 2018<\/b><\/span><\/span><\/p>\n