<\/p>\n
\u017divljenje na Jesenicah ni bilo nikoli lahko, saj so k temu svoje prispevale tudi naravne razmere, kot so bli\u017eina visokih gora in stisnjenost v ozko dolino med Me\u017eaklo in Karavanke. Pozimi so temperature nizke, saj so Jesenice hitro v senci. Mesto se je \u0161irilo na oba bregova reke Save, od potokov pa je najve\u010dji potok Jesenica, v katerega se zdru\u017eita Beli potok izpod Ro\u017ece in Golice ter \u010crni potok izpod Ko\u010dne. Potoki Jesenica, Javornik in Bela so bili v preteklosti pomembni za gospodarski razvoj, saj so poganjali \u0161tevilne kova\u010dnice, fu\u017eine, \u017eage in mline.<\/p>\n
Poplave, hude zime in malo ravninskega sveta so razlogi, da je bila jeseni\u0161ka dolina razmeroma pozno naseljena. V arhivskih virih se prva naselja omenjajo \u0161ele v visokem in poznem srednjem veku. Na skrajnem vzhodnem obmo\u010dju kasnej\u0161e jeseni\u0161ke \u017eupnije je najbolj znano najdi\u0161\u010de Ajdna nad Potoki z nadmorsko vi\u0161ino 1046 metrov, kjer so arheologi odkrili ostanke anti\u010dnega naselja, ki je do\u017eivelo vrhunec svojega razvoja v \u010dasu preseljevanja ljudstev med \u010detrtim in \u0161estim stoletjem. Nem\u0161ki kralji so bili lastniki zemlje na novo osvojenih ozemljih, kjer so si veliko obetali od rudnikov \u017eelezove rude v Savskih jamah, zato so to obmo\u010dje na\u010drtno kolonizirali.<\/p>\n
Kakovostna ruda je po\u010dasi privabljala vse ve\u010d ljudi, zato so Jesenice postajale vedno ve\u010dje naselje, ki je potrebovalo ve\u010d hrane, vode, gradbenega materiala in tudi duhovno oskrbo. Prvotno cerkev svete Marije Magdalene na Jesenicah so morali pove\u010dati in prenoviti.\u00a0Leta 1523 jo je posvetil ljubljanski \u0161kof Kri\u0161tof Ravbar v \u010dast svetega Lenarta.<\/strong>\u00a0Takrat so Jesenice sodile v okvir radovlji\u0161ke \u017eupnije. Nova \u017eupnija je imela eno podru\u017enico \u2013 cerkev sv. Ingenuina in Albuina na Koro\u0161ki Beli. Velike spremembe je \u017eupnija do\u017eivela v \u010dasu reform cesarja Jo\u017eefa II. (1780 \u2013 1790), ki so omogo\u010dile, da je bila na Koro\u0161ki Beli ustanovljena lokalija. Lokalije so se \u0161tele za samostojne du\u0161nopastirske postojanke in so se nato spremenile v \u017eupnije. Koro\u0161ka Bela je postala samostojna leta 1875. Leta 1914 se je za\u010dela prva svetovna vojna, ki je zahtevala veliko \u010dlove\u0161kih \u017ertev. Na razli\u010dnih boji\u0161\u010dih po Evropi je oble\u017ealo 66 Jeseni\u010danov, zato so jim leta 1927 postavili spominsko obele\u017eje \u2013\u00a0kapelico sv. Kri\u017ea v dana\u0161njem Spominskem parku\u00a0<\/strong>na Plav\u017eu. Z osamosvojitvijo Slovenije in z vzpostavitvijo demokrati\u010dnih norm so bile \u017eupniji dane mo\u017enosti, da nemoteno opravlja svoje pastoralno delo in da dobi odvzeto premo\u017eenje. Marko Mugerli<\/em><\/p>\n \u017dupnijska cerkev Svetega Kri\u017ea nad Jesenicami<\/strong>, ki se upravlja iz \u017eupnije Jesenice, je odli\u010den primer stavbarstva iz 17. stoletja. Obok prezbiterija je poslikan s freskami iz 18. stoletja. Zelo lep je tudi\u00a0glavni oltar<\/strong>(18. stoletje): masivni leseni kri\u017e s Kri\u017eanim, Marijo in Janezom,\u00a0 okoli pa je 15 medaljonov poslikave skrivnosti ro\u017enega venca iz Jezusovega \u017eivljenja.\u00a0 Pred kri\u017eem je tabernakeljski oltar z menzo in tabernakljem.<\/p>\n Na stranskih oltarjih so slike evangelista Janeza in podobe Matere Bo\u017eje sedem \u017ealosti. Cerkveno ladjo prekriva kupolast obok s \u0161tukaturami. Plitva kupola iz leta 1683 je prepre\u017eena s slabotnim rebrovjem in sklepniki.<\/p>\n Cerkev ima zvonik iz leta 1858, kajti prvotno zvonika ni bilo, ampak je imela cerkev nadstre\u0161ni stolpi\u010d.<\/p>\n O obstoju cerkve na Jesenicah pri\u010dajo podatki iz leta 1469. Jesenice so bile v tistem \u010dasu podru\u017enica radovlji\u0161ke prafare. Cerkev svetega Lenarta na Jesenicah je bila zgrajena leta 1523, \u017eupnija pa je bila ustanovljena v \u010dasu vladavine Ferdinanda I.<\/p>\n Baro\u010dna prizidava sega v prvo polovico 18. stoletja, o \u010demer pri\u010da prezbiterij z bogatimi\u00a0\u0161tukaturami<\/strong>. Cerkev je bila nekajkrat prenovljena. Leta 1930 in 1931 so cerkev pove\u010dali in prenovili po na\u010drtih arhitekta Faturja.<\/p>\n Sliki \u00bbFatimska Marija\u00ab in \u00bbMarija z Jezusom\u00ab, ki krasita stranska oltarja, sta delo slikarjev Pengova in Vavpoti\u010da. Iz leta 1930 je slika Toneta Kralja \u00bbKri\u017eanje\u00ab, ki visi v zadnjem delu cerkve.\u00a0 V\u00a0krstni kapeli<\/strong>\u00a0so okna iz barvnega stekla, na katerih so podobe\u00a0Jezusovega krsta<\/strong>\u00a0in\u00a0Mojzesa, ki udari s palico ob skalo. Nad portalom glavnih vrat je kip\u00a0Kristusa Kralja<\/strong>, ki je delo kiparja in slikarja Toneta Kralja.<\/p>\n Cerkvena vrata<\/strong>\u00a0predstavljajo evangeliste in apostole. Vrata so delo arhitekta Jo\u017eeta Ple\u010dnika. Zgodovina jeseni\u0161ke \u017eupnije Naravne razmere \u017divljenje na Jesenicah ni bilo nikoli lahko, saj so k temu svoje prispevale tudi naravne razmere, kot so bli\u017eina visokih gora in stisnjenost v ozko dolino med Me\u017eaklo in Karavanke. Pozimi so temperature nizke, saj so Jesenice hitro v senci. Mesto se je \u0161irilo na oba bregova reke Save, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":199,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-5","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zupnija-jesenice.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/5","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zupnija-jesenice.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/zupnija-jesenice.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-jesenice.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-jesenice.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/zupnija-jesenice.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/5\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":208,"href":"https:\/\/zupnija-jesenice.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/5\/revisions\/208"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-jesenice.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/199"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zupnija-jesenice.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nCerkev niso samo duhovniki, ampak vsi ljudje, zato je \u0161kof Hren pospe\u0161eno izdajal dovoljenja za gradnjo novih cerkva. Leta 1606 je na Savi posvetil\u00a0cerkev Marijinega vnebovzetja<\/strong>\u00a0in sv. Roka, leta 1617 pa je posvetil\u00a0cerkev sv. Barbare na Plav\u017eu<\/strong>, ki danes ne stoji ve\u010d, v njej pa je delovala bratov\u0161\u010dina rudarjev.<\/p>\n\u010cas velikih sprememb
\n<\/strong><\/h5>\n
\nPokazala se je potreba po prenovi \u017eupnijske cerkve.\u00a0Leta 1755 je bila cerkev prenovljena in posve\u010dena.<\/strong>Po\u017eari so bili v tistem \u010dasu zelo pogosti. 25. septembra 1783 je po\u017ear na Jesenicah terjal mnogo \u010dlove\u0161kih \u017ertev in povzro\u010dil ogromno \u0161kodo. Ljudje so cerkev po vsakokratnem po\u017earu s skupno mo\u010djo obnovili. Leta 1831 je bil v glavni oltar name\u0161\u010den pozla\u010den kip svetega Lenarta, narejena je bila lesena pri\u017enica, pove\u010dali so zvonik in dodali nove zvonove.<\/p>\nStoletje nesoglasij in vojn<\/h5>\n
\nZaradi obse\u017enih in iz\u010drpajo\u010dih bojev so nara\u0161\u010dale potrebe po vojnem materialu. Za\u010delo je primanjkovati surovin za proizvodnjo topov, re\u0161itev za to so iskali v predelavi bronastih zvonov. Ministrstvo za de\u017eelno obrambo je \u017ee 22. maja 1917 izdalo povelje, da se morajo oddati v voja\u0161ke namene vsi zvonovi, uliti iz bakra ali bakrenih litin. Vojna industrija pa se ni zadovoljila le z odvzemom bronastih zvonov, ampak so vojaki pri\u0161li v \u017eupnijsko cerkev tudi po kovinske pi\u0161\u010dali z orgel.
\nPo vojni so Jesenice dobile novega \u017eupnika Antona Kastelica, ki je ljudem ostal v spominu kot delaven in strog \u010dlovek. Mo\u010dno si je prizadeval za obnovo \u017eupnijske cerkve sv. Lenarta. Prebivalstvo se je ve\u010dalo, tako da je bila cerkev pretesna za vse.\u00a0Na\u010drt sta naredila prva diplomanta arhitekta Jo\u017eefa Ple\u010dnika, Ivan Kos in dr. Dragotin Fatur.
\n<\/strong>Cerkev se je Jeseni\u010danom v novi podobi pokazala leta 1930.<\/strong>\u00a0Bila je pove\u010dana in renovirana. Cerkev je \u0161e vedno imela tri oltarje. Pri stranskih oltarjih so napravili dva nova kovinska kri\u017ea ter iz belega marmorja novi menzi. Menza glavnega oltarja je bila lesena z vdelano kamnito plo\u0161\u010do. Oltarni kri\u017e je bil lesen, a pozla\u010den. V glavnem oltarju je bil lesen pozla\u010den kip \u017eupnijskega zavetnika svetega Lenarta. Ob straneh so bili \u0161e leseni kipi sv. Fran\u010di\u0161ka Asi\u0161kega, sv. Fran\u010di\u0161ka Ksaverija, sv. Janeza Evangelista in sv. Janeza Krstnika in angelov. Stranska oltarja sta imela kip Matere Bo\u017eje na \u017eenski strani in kip sv. Jo\u017eefa na mo\u0161ki strani.<\/p>\nZa konec\u2026<\/h5>\n
\nSkozi stoletja se je ohranilo gotovo dvoje, kar daje ob\u010dutek ve\u010dnosti. To sta boj in vera malega \u010dloveka. Jeseni\u0161ki \u010dlovek se je v preteklosti moral spopadati s hudimi socialnimi in ekonomskimi stiskami, a je vedno na\u0161el izhod. Cerkev je \u0161la v zgodovini skozi velike preizku\u0161nje, vendar se je vera ohranila, k \u010demur so pripomogli tudi zvesti in dobri du\u0161ni pastirji.<\/p>\nCerkev svetega Kri\u017ea nad Jesenicami<\/h1>\n
Cerkev svetega Lenarta na Jesenicah<\/h1>\n
Notranjost cerkve<\/strong><\/span><\/span><\/h5>\n
\nMisijonski kri\u017e<\/strong>, ki je na sredi cerkve, nasproti stranskemu vhodu, je izdelan iz orehovega lesa in je delo kiparja Selana iz Brezovice.<\/p>\n
\n<\/strong>Barvno okno v prezbiteriju<\/strong>\u00a0je poslikano s podobami sedmih zakramentov.
\nLeta 1965 je bila cerkev ponovno prenovljena. Na\u010drte za prenovo je izdelal Ivan Pengov. Istega leta je Janko Dakskofler obnovil stropne slike v prezbiteriju.
\nCerkveni zvonik ni ve\u010d originalen. Baker so namre\u010d \u017ee v 1. svetovni vojni pobrali.<\/p>\n
\nOb ju\u017eni strani cerkve je ohranjena nekdanja\u00a0kostnica<\/strong>, ki je poslikana s freskami. Tu je stalo tudi nekdanje pokopali\u0161\u010de.<\/p>\n